Tudi letos, kot vsako leto, smo se v velikem številu - kljub napovedi slabega vremena - zbrali v Petelinovih dolinah, v počastitev ''Dneva upora proti okupatorju'' in petinsedemdeseti obletnici ustanovitve OF.
Praznovanje se je začelo že ob deveti uri na Golem, kjer so se zbrali pohodniki in krenili preko vrha Mokrca v Petelinove doline. Pred začetkom proslave so si obiskovalci lahko ogledali muzej, ki je namenjen spominu na Šercerjevo brigado.
Kot vam je že znano, smo brunarico, v kateri je postavljena muzejska zbirka obnovili že preteklo leto, letos pa smo zbirko obogatili še s slikami narodnega heroja Ljube Šercerja in komisarjev Šercerjeve brigade Mihaela Butare - Aleksa in Franca Severja Frante. Nov okvir je dobila tudi slika Marije Jurca Kogej - partizanska bolničarka Meta.
Uradni del proslave se je začel ob trinajsti uri s prihodom praporščakov in pesmijo ''Nabrusimo kose'', ki jo je na harmoniko zaigral Tone Rebov. Vse prisotne je z besedami: »Dobrodošli prav vsi, ki vam besede kot so čast, ljubezen do domovine in svoboda nekaj pomenijo« - pozdravila voditeljica proslave Mojca Poredoš.
Slavnostni govornik je bil predsednik društva Odmev Mokrca - Jurij Kogej. V začetku svojega govora je pozdravil borke in borce, ter ostale udeležence NOB. Poseben pozdrav pa je veljal hrabrim ljudem izpod Mokrca in Krima, ki so nudili zavetje mnogim slovenskim partizanom. Ti kraji in ljudje so bili prvi, ki so občutili strahote italijanske okupacije. Aprila 1941 smo doživeli okupacijo nacifašizma, ki je imel edini cilj uničenje našega naroda. A že tri mesece po okupaciji se je eno in pol milijonski narod odločno, z orožjem v roki uprl vsem trem okupatorjem hkrati, nemškemu, italijanskemu in madžarskemu. Tega ni zmogel noben narod v takratni od Hitlerja in Mussolinija zasužnjeni Evropi. Vodilno vlogo v organiziranju odločnega narodno - osvobodilnega boja je nase prevzela OF, ki je ob veliki podpori naroda, vsa štiri leta vodila boj na osnovi devetih točk svojega programa.
Mokrški in Krimski gozdovi so nudili zavetje prvim borcem za narodno svobodo. Vasi na pobočjih in podnožju Mokrca in Krima so ves čas vojne nudile pomoč narodnim borcem. Mladi fantje iz teh vasi so se množično pridružili partizanskim enotam, ki so nastale na tem območju. Daleč najhujši sovražniki pa so bili naši ljudje v belogardističnih in kasneje v domobranskih uniformah v službi italijanskega in nemškega okupatorja. Znova so to ljudstvo njegovi dušni pastirji izdali v dobro tujca kot že mnogokrat, od Prešernovega Črtomirja naprej.
In, ko se danes soočamo z nenehno revizijo zgodovine in novim fašizmom, ki tokrat ni v uniformah ampak v Armanijevih oblekah in kravatah, se spomnimo in govorimo o »Narodnem značaju« pred petinsedemdesetimi leti in junaštvih naših partizanov, lahko k spremembi na bolje prispeva vsak od nas z izkazovanjem prezira do vseh hlapčevskih, pokvarjenih in lažnivih voditeljev. Smrt fašizmu. (povzetek govora tov. Jurija Kogeja).
V umetniškem delu programa so sodelovali:
Nataša Loborec Perovšek s pesmimi: ''Jutri gremo v napad'', ''Padel je padel'' ''Pesem štirinajste divizije'' in ''Slovenija', Zvone Dvoršak z recitacijo pesmi 'Brez naslova'', Mojca Poredoš s Kajuhovo pesmijo ''Drobna'' In harmonikar Tone Rebov s pesmijo ''Šivala je deklica zvezdo.'' S Primorske pa je k nam prišla Marjetka Popovski in za začetek zapela ''Pesem o svobodi'' ter nato nadaljevala z venčkom partizanskih pesmi. Ob njenem nastopu je bilo veličastno slišati partizansko pesem, ki je zadonela iz grl vseh obiskovalcev. Skozi celoten program (med vsako točko programa) pa je Matic Virant recitiral verze pesmi Otona Župančiča '' Domovina je ena''. Prireditev je zopet odlično vodila Mojca Poredoš.
Na koncu se zahvaljujemo kuharjem PGD Golo za odlično pripravljene jedi, pivovarju Veletu in seveda vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli pri realizaciji prosalve.
ZAPISAL: Boris Reven
FORO: Roman Anžič