Podmokrški kraji so bili redko poseljeni že v rimskih časih. Znana je rimska cesta, ki je potekala od Iga prek Golega na Notranjsko. Med obema vojnama so bili kraji slabo povezani z Ljubljano. Prevladovala je zaostala kmetijska pridelava in nekaj uslužne obrti. V takšnih pogojih je tu zrasel klen, samorastniški in neupogljiv rod, ki se je za ceno življenja in imovine enotno uprl okupatorjem.
Začelo se je takoj po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije. Vaščani podmokrških vasi italijanom niso hoteli predati zbranega orožja od kraljevske vojske, tako da so ga morali iskati sami. 12. junija 1941 so vaščani Golega natepli in nagnali oboroženo italijansko vojaško patruljo. 15. avgusta je 1941 je nastala Mokrška partizanska četa, njen poveljnik je bil Ljubo Š ercer. 16. in 17. oktobra 1941 je bil ustanovljen Krimski bataljon. 6. oktobra 1942 je bila ustanovljena 2. SNOUB Ljubo Š ercer prav v Petelinovih dolinah. Drugi bataljon je bil iz vasi pod Mokrcem, tretja četa pa Š kriljanska.
Območje pod Mokrcem je postalo "Dom partizanov". 5. maja 1945 so domobranci na Golem hoteli vzpostaviti obrambo pred partizanskimi brigadami, ki so prodirale proti Ljubljani. Okrog 10. ure so se začeli umikati, opoldne pa je vas Golo osvobodila 10. SNOUB Ljubljanska, ki je bila prav na Golem ustanovljena 10. in 11. septembra 1943.